Vnesite vaš naslov

Lk 12,49-63

»PRIŠEL SEM, DA VRŽEM OGENJ NA ZEMLJO«

Kakšen ogenj prinaša Jezus? Kaj bi rad dosegel? Razdeljenost zagotovo ni njegov cilj, a kaj hoče povedati s tako trdimi besedami?

Na hitro bi lahko ugotovili, da te Jezusove namere res ne bo težko izpolniti, saj smo tako že vsevprek skregani in razdvojeni. Zamere nas hromijo in dušijo … Žal je mnogokje res tako. Vendar gre Jezusu za nekaj drugega.

Torej ne gre za naše vsakdanje nesporazume in razprtije ter kljubovanja. Gre za dosledno odločitev za vero v troedinega Boga, za Jezusa Kristusa in njegov evangelij.

Kakšen ogenj torej prinaša Jezus?

Poglejmo, kaj nam na ravni osebnih odnosov predstavlja ogenj, na kaj v odnosih pomislimo ob besedi ogenj? Naj naštejem: strast, gorečnost, vnema, ognjevitost, hrepenenja …

Če postavimo to besedo o ognju v okvir ostalih Jezusovih izjav, lahko rečemo, da prihaja, da prinese ogenj pravega, resničnega, polnega življenja. Jezus prihaja, da prinese luč vere, v kateri bi življenje našlo svojo polnost, v kateri bi tekma, o kateri govori apostol Pavel, imela svoj cilj, in trpljenje preroka Jeremija svoj smisel.

V hoji za Jezusom, pa naletimo še na eno težavo, ki se imenuje Resnica! Kaj je resnica, kdo ima prav? Kdor hoče živeti polno, ne more v odnosih le gladiti in dajati vsem prav. Ne, iskati mora resnico in se je v ljubezni scela okleniti. To pa prinaša spor med materjo in hčerjo, med sinom in očetom itd. A le resnica nas bo osvobodila, resnica, ki v človeku nikoli ne ugasne. Božja je, zato tli do konca. Bog ne obupa nad človekom, vedno čaka, da iskra resnice zaživi. Odprimo se tudi temu ognju in tvegajmo spopade, ki jih zvestoba Resnici zahteva.

Po: E. Mozetič