Avtor: zuteharje Objavljeno: 8. 11. 2025

Vnesite vaš naslov

Jn 2,13-22

HVALEŽNOST JE POT DO PRavEGA VESELJA

Jezus vsak dan stopa k nam, da nam govori o veselju, o življenju, o svobodi, o čudoviti Božji ljubezni, o življenju kot daru. Veselje je znamenje ljubezni!

Od kod izvira veselje? Mislim, da veselje izvira iz hvaležnosti. Če se zavedamo, kaj vse nam je podarjeno, potem se lahko veselimo darovalca, če ta misel zmanjka, ni veselja. Lahko bi rekli, da je zahvalna nedelja temelj našega veselja. Če v nas ni zavesti, da nam je vse podarjeno, da nas Bog dobesedno razvaja z darovi, potem je v nas tema, praznina, dolgčas.

Vse je dar in iz tega izvira svobodno veselje in hvaležnost. Življenje lahko razumemo kot dar na treh ravneh: na telesni, duševni in na duhovni.

Vse je dar na telesni ravni. Bog želi, da se veselimo tega, kar smo telesno. Da čutimo lepoto, ki jo zaznavamo s svojimi čuti: vid, sluh, okus in tip. Jezus sam se je veselil življenja, občudoval naravo in jo doživljal scela. Vse nam je podarjeno in vse smo povabljeni podarjati – služiti, ne pa se napihovati in postavljati nad druge.

Vse je dar na ravni našega doživljanja. Jezus je polno doživljal svoj notranji svet: se veselil in jokal. Bog nam podarja svet slikovitega doživljanja: veselja in žalosti, hvaležnosti in jeze, navdušenja in obupovanja, ljubezni in sovraštva, sočutja in prezira. Bog želi, da vanj vstopamo svobodno, se med njim svobodno sprehajamo in svobodno odločamo za dobro.

Vse je dar na ravni mišljenja. Jezus nas vabi, da odprto razmišljamo. S svojim naukom pogosto ne daje direktnih odgovorov, ampak nas vabi na pot razmišljanja. Odpira nam pogled, vabi nas k ustvarjalnemu razmišljanju in želi, da se, kot rečeno, svobodno odločamo za dobro.

Danes je zahvalna nedelja. Vabim vas, da se Bogu iz srca zahvalimo, da verjame v nas kot svoje otroke, da nam daje sebe in svet v roke, da svobodno z vsem upravljamo. Vadimo se v svobodi in hvaležnosti!                                                                                                                              Po: E. Mozetič