Vnesite vaš naslov
Mt 24,37-44
BUDNI IN ČUJEČI
Danes je na mestu vprašanje, kako preživeti adventni čas? Biti čuječi in moliti! Notranji spanec se porodi iz tega, ko se neprenehoma vrtimo okoli samih sebe ter smo osredotočeni na zaprtost svojega življenja z njegovimi problemi, z njegovim veseljem in njegovo bolečino, torej vedno se vrtimo okoli samih sebe. To pa utrudi, to postane nadležno, to zapira pred upanjem. V tem je korenina toposti in lenobnosti, o katerih govori evangelij. Advent nas vabi k prizadevni čuječnosti tako, da pogledamo izven nas samih, razširimo razum in srce ter se odpremo za potrebe ljudi, bratov in za željo po novem svetu. To je želja tolikih ljudstev, ki jih mučijo lakota, krivičnost in vojna. To je želja revnih, slabotnih, zavrženih. Ta čas je priložnost, da odpremo svoje srce in si zastavimo konkretna vprašanja, kako in za koga živimo svoje življenje.
Druga drža, s katero bomo dobro preživeli čas pričakovanja Gospoda, je molitev. Gre za to, da se dvignemo ter molimo in s tem usmerimo svoje misli in svoje srce k Jezusu, ki prihaja. Vstane se, kadar se pričakuje nekoga. Mi pričakujemo Jezusa in ga hočemo pričakati v molitvi, ki je tesno povezana s čuječnostjo. Moliti, pričakovati Jezusa, odpreti se drugim, biti budni in ne zaprti sami vase. Toda če razmišljamo o božiču v ozračju potrošništva, da gledam, kaj lahko kupim, da pripravim posvetno praznovanje, bo šel Jezus mimo in ne bomo ga našli.
Katero pa je obzorje našega molitvenega pričakovanja? V Svetem pismu ga predvsem nakazujejo glasovi prerokov. Danes je Izaijev, ki govori zaradi izgnanstva težko preizkušenemu ljudstvu, ki je v nevarnosti, da izgubi svojo identiteto. Tudi mi kristjani današnjega časa tvegamo, da postanemo posvetni in izgubimo svojo identiteto, še več, da 'poganiziramo' krščanski stil življenja. Zaradi tega potrebujemo jasno, vzpodbudno Besedo. Prisluhnimo ji in se aktivno odzovimo!
Po: E. Mozetič