Vnesite vaš naslov

Mt 11,2–11

BODI TUDI TI ZVESTA PRIČA

Evangeljski odlomek danes pred nas postavlja čas, ko je kralj Herod skušal utišati Janeza tako, da ga je vrgel v ječo, ta pa je poslal svoje učence k Jezusu. Želel je, da bi učenci slišali in videli, kaj je Jezus storil, da bi prinesel Božje kraljestvo tistim, ki so bili dovzetni in pripravljeni sprejeti njegovo sporočilo.

Jezus je Janezu potrdil, da so čudeži in ozdravljenja, ki jih je izvajal, neposredna izpolnitev mesijanskih prerokb. Izaija je namreč približno 700 let prej prerokoval, da bo Mesija prišel rešit svoje ljudstvo: »Tedaj bodo spregledale oči slepih, gluhim se bodo odprla ušesa. Tedaj bo hromi skakal kakor jelen, jezik nemega bo vriskal.« (Iz 35,5-6) Jezusovi čudeži so pokazali moč Božjega kraljestva, ki je delovalo sredi ljudstva. Ko Bog deluje, da bi rešil svoje ljudstvo, spremeni njegovo žalost in jok v veselje in petje, strah in šibkost pa v moč in upanje.

Je pa Jezus vsem povedal, da je bil Janez več kot le Božji pridigar. Bil je zvesta priča in prijatelj Mesija. Primerjal ga je  s podobo trstike, ki jo stresa veter. V nasprotju z njo, ki je šibka in brez hrbtenice in jo je mogoče zlahka zdrobiti ali potolči, je Janez ob nasprotovanju in preganjanju stal kot steber moči in resnice. Nobena demonska sila ga ni mogla oslabiti ali zdrobiti v njegovem neomajnem zaupanju v Boga in v njegovo besedo. Tudi nam je ponujeno enako zagotovilo vere in moči, da se upremo vsaki sili, ki bi nam skušala odvzeti prepričanje, pogum za življenje in oznanjevanje dobre novice (evangelij) o Božjem kraljestvu. Vsakemu, ki zaupa vanj in v moč Svetega Duha, daje veselje in moč živeti njegov evangelij.

Čeprav je bil Janez velik med ljudmi, je bil majhen v Božjem kraljestvu, ker se tam vse meri po povsem drugačnih merilih kot na zemlji: merilo novega časa je učlovečeni, križani in vstali Jezus Kristus. Nasprotje med “velikim” in “majhnim” je poudarjeno zato, da bi bilo vsem vernikom jasno, da mora človek, če hoče biti velik, postajati vedno manjši. Jezus to pričakuje tudi od nas.                                                                                                                                                                                            

Po: I. Platovnjak