Vnesite vaš naslov

Jn 1,1-18

»UŠOTORITEV« BESEDE MED NAMI

Prevajalci evangelijev zadenejo ob trd oreh, ko je potrebno lepo in po naše, obenem pa zvesto po sv. Janezu povedati, da se je Beseda učlovečila. Nekaterim vernikom še vedno zveni v ušesih molitev angelovega češčenja, v kateri se je reklo, da je Beseda »meso postala« in med nami prebivala. Isto lahko povemo z besedami, da se je »Beseda učlovečila« in med nami prebivala oz. da je Beseda »človek postala«, a najbolje bi zadeli, če bi lahko rekli, da se je Beseda med nami »ušotorila«.

A ob vsem tem iskanju pravih besed je najpomembneje, da se to ni zgodilo samo nekoč, temveč se še vedno nadaljuje. Beseda se vedno znova, tudi danes, tudi to nedeljo, učlovečuje in razpenja med nami svoj šotor. Kako?

Po papežu, kot nasledniku sv. Petra, ki je od Jezusa prejel ključe nebeškega kraljestva in naročilo, naj pase njegove ovce.

Po škofih, naslednikih apostolov. Evangelij, živa Beseda med nami, nam zagotavlja, da Jezusa poslušamo, kadar poslušamo njih.

Po duhovnikih, ki v Jezusovem imenu krščujejo, mašujejo, poročajo, posvečujejo, tolažijo, blagoslavljajo, odpuščajo in oznanjajo blagovest odrešenja.

Po vernikih, posebno takrat, kadar skupaj molijo, si med seboj pomagajo in si odpuščajo.

Po umetnikih, ki razkrivajo lepoto Besede, po učenjakih, ki prodirajo v njeno modrost, po svetnikih, ki izžarevajo njeno dobroto…

Pa tudi po vsakoletnem obhajanju učlovečenja in odrešenja. Tako večna Beseda razpenja med nami svoj šotor, se ukoreninja med svojim ljudstvom in razsvetljuje vsakega človeka. Izpolnjuje obljubo, da bo z nami do konca sveta.

Nekateri je niso sprejeli, ugotavlja evangelist. Kaj pa mi?

Po: F. Cerar, Evangelij na prepihu