Vnesite vaš naslov
Jn 1,29–34
»JAGNJE BOŽJe«
Danes nam evangelij predstavlja prizor srečanja med Jezusom in Janezom Krstnikom pri reki Jordan. Janez vidi Jezusa, ki prihaja, pomešan med množico, in navdihnjen od zgoraj, prepozna v njem poslanega od Boga. Zaradi tega pokaže nanj z besedami: 'Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta' .
Vprašajmo se, kaj pomeni odjemlje »greh«?
To dobesedno pomeni, »dvigniti, vzeti nase«. Jezus je namreč prišel na svet z zelo jasnim poslanstvom, da bi ga osvobodil sužnosti greha tako, da bi si naložil krivdo človeštva. Na kakšen način? Da ga ljubi. Ni drugega načina s katerim se premaga zlo in greh kot z ljubeznijo, ki pripelje do darovanja lastnega življenja za druge. V pričevanju Janeza Krstnika ima Jezus poteze Gospodovega služabnika, ki je »nosil naše trpljenje, ki si je naložil naše bolečine«, vse do smrti na križu. On je resnično velikonočno jagnje, ki se potopi v reko našega greha, da nas tako očisti.
V Novi zavezi se beseda 'jagnje' večkrat pojavi in vsakič v povezavi z Jezusom. Ta podoba jagnjeta lahko preseneti, saj je namreč žival, za katero ni značilno, da je močna in krepka in bi si lahko na lastna ramena naložila tako težko breme. Toda ogromno gmoto zla si je naložila in odnesla proč slabotna in krhka stvarca, ki je simbol poslušnosti, učljivosti in nezaščitene ljubezni in je prišla vse do darovanja samega sebe. Takšen je Jezus, je kot jagnje. Jagnje ni gospodovalno temveč je učljivo, ni napadalno, temveč miroljubno, če ga kdo napade ne pokaže krempljev ali zob, temveč krotko vse prenaša.
Kaj torej pomeni za Cerkev, za nas danes, da smo učenci Božjega Jagnjeta? Pomeni, da namesto zlohotnosti izberemo nedolžnost, namesto moči ljubezen, namesto napuha ponižnost, namesto ugleda služenje. Zajetno delo torej! Kristjani smo poklicani k temu, da živimo, kakor nas je učil sam Jezus. Pojdimo v svet – Jagnje Božje pa naj vselej hodi z nami. Po: E. Mozetič