Vnesite vaš naslov
Mt 5,1–12
»BLAGOR UBOGIM V DUHU«
Jezus začenja oznanjati s skorajda nesmiselnim naznanilom: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo«. Gre za presenetljivo pot. Vprašati se moramo, kaj je tukaj mišljeno z »ubogi«? Če bi evangelist Matej uporabil samo to besedo, bi pomen bil predvsem ekonomski, pokazal bi na ljudi, ki imajo malo sredstev za preživljanje ali pa jih nimajo ter potrebujejo pomoč drugih.
A evangelij govori o »ubogih v duhu«. Kaj to pomeni? »Ubogi v duhu« so tisti, ki so in se v globini svoje biti čutijo ubogi, berači. Jezus jih razglasi za blagrovane (blažene), kajti njim pripada nebeško kraljestvo.
Kolikokrat nam je bilo povedano ravno nasprotno? V življenju je potrebno biti nekaj, biti nekdo … Potrebno si je ustvariti ime … Iz tega nastaneta osamljenost in nesreča: če moram biti »nekdo«, potem tekmujem z drugimi in živim v zaskrbljenosti za svoj ego. Če ne sprejmem, da sem ubog, s sovraštvom sprejmem vse, kar me spominja na mojo krhkost. Ta krhkost mi namreč preprečuje, da bi postal pomembnež, bogat z denarjem in častjo.
Vsak zase dobro ve, da ne glede na to, koliko se trudi, ostaja korenito nepopoln in ranljiv. Ni maske, ki bi lahko prekrila to ranljivost. Vsak med nami je v sebi ranljiv in mora sam videti, kje, ter uvideti, da se slabo živi, če se zavračajo lastne omejenosti!
Skrivanje svojih pomanjkljivosti je naporno in mučno. Jezus nam pravi, da je »biti ubog« priložnost za milost; in nam pokaže pot izhoda iz tega napora. Dal nam je pravico, da smo ubogi v duhu, kajti to je pot Božjega kraljestva. Ni se nam treba spremeniti, da bi postali ubogi v duhu, kajti to že tako smo! Vsi smo ubogi v duhu, berači smo. To je človeško stanje. Znamo ravnati z njim ali silimo v napihovanje ega in iskanje nečesa, kar bo zgolj maska? Jezus je jasen glede tega, čigavo je nebeško kraljestvo - pa če nam je prav ali ne! Po: E. Mozetič