Vnesite vaš naslov
13–16
NAJ V NAS NIKOLI NE ZMANJKA SOLI IN LUČI
Kaj mora storiti kristjan, da v njem ne bo zmanjkalo soli, luč pa ne bo oslabela, da ne bo zmanjkalo olja v svetilki? Kaj je kristjanova baterija, ki osvetljuje? Preprosto: to je molitev. Lahko počneš mnogo stvari, narediš veliko del, tudi del usmiljenja, lahko narediš veliko pomembnih stvari za Cerkev, za univerzo, za bolnišnico … in postavili ti bodo celo spominsko ploščo kot dobrotniku; a če ne moliš, bo vse to nekoliko mračno ali pa temno. Koliko del postane temnih zaradi pomanjkanja luči, zaradi pomanjkanja molitve. Kar ohranja in daje življenje krščanski luči, kar ga razsvetljuje, je molitev. Resna molitev, molitev čaščenja Očeta, hvalnica Trojici, zahvalna molitev, molitev kot prošnja Gospodu – a biti mora molitev srca. To je olje, to je baterija, ki oživlja luč.
Podobno je tudi s soljo, ki ne daje okusa sama sebi. Sol postane sol, kadar se dá. To je druga kristjanova drža: dati se. Dati okus življenju drugih, dati okus mnogim stvarem s sporočilom evangelija. Dati se. Ne ohranjati samega sebe. Sol ni za kristjana, ampak za to, da jo daje. Kristjan jo ima, da jo dá. Sol je za (raz)dajanje. Tako luč kot sol sta torej za druge, ne sami zase.
Seveda se lahko ob tem vprašamo, kako dolgo lahko trajata sol in luč, če se dajemo brez prestanka. Tukaj pa vstopa moč Boga. Kristjan je namreč sol, ki mu jo je Bog poklonil pri krstu. Dana ti je bila kot dar in se ti še kar naprej poklanja, če jo tudi ti daješ naprej; če svetiš in se daješ. Nikoli je ne zmanjka.
Sveti s svojo lučjo, a varuj se pred skušnjavo, da bi osvetljeval samega sebe. Naj nam vsem pomaga Gospod, da bomo vedno skrbeli za luč, da je ne bomo skrivali, ampak postavljali visoko, a hkrati na pravo mesto. In da bomo ob tem prava mera soli v svetu, v katerem živimo. Po: E. Mozetič