Vnesite vaš naslov
Mt 5,17–37
»ne razvezat, ampak DOPOLNIT«
Jezus ne želi odpraviti zapovedi, ki jih je Gospod dal po Mojzesu, temveč jih želi dopolniti. Takoj zatem doda, da ta dopolnitev zahteva še večjo pravičnost, pristno izpolnjevanje.
Jezus tistemu, ki hodi za njim, predlaga popolnost ljubezni. Takšno ljubezen, katere edina mera je, da nima mere, ki gre onkraj vsakega preračunavanja. Ljubezen do bližnjega je tako temeljna drža, da Jezus zatrdi, da naš odnos do Boga ne more biti pristen, če se ne želimo spraviti z bližnjim: »Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj zoper tebe, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi s svojim bratom.« Zato smo poklicani spraviti se z našimi brati, preden izrazimo svojo pobožnost Gospodu v molitvi.
Iz tega razumemo, da za Jezusa ni pomembno samo izpolnjevanje predpisov in zunanje obnašanje. On gre h korenini Postavi in se predvsem osredotoči na namen ter s tem na človekovo srce, iz katerega izhajajo naša dobra ali slaba dejanja. Za dosego dobrega ter poštenega obnašanja ne zadostujejo pravni predpisi, temveč je potrebna globlja motivacija, izraz skrite modrosti, Božje Modrosti, ki jo lahko sprejmemo po Svetem Duhu. Mi se lahko po veri v Kristusa odpremo delovanju Duha, ki nas napravlja sposobne živeti Božjo ljubezen.
V luči tega nauka dobi vsak predpis svoj polni pomen, kot zahteva ljubezni. Vsi pa se združijo v največjo zapoved: »Ljubi Boga z vsem srcem in ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe.«
Dodati pa je še potrebno, da če so bile v Stari zavezi zapovedi tiste, ki so vodile ljubezen, je v Novi zavezi ljubezen tista, ki naj bi vodila zapovedi. Kakor je razumel sv. Avguštin: »Ljubi in delaj, kar hočeš.« V pogledu na to novost so se farizeji in pismouki uprli. Kako težko je biti drugačen od njih. Po: E. Mozetič