Vnesite vaš naslov

Jn 9,1-41

SMO SPREGLEDALI? VIDIMO?

Kaj je pravzaprav problem slepote, o kateri v današnjem evangeliju govori Jezus? To, da se ustavljamo v lagodju in nehamo rasti. Da lovimo veter v svoja jadra in ne iščemo prave smeri in si ne prizadevamo za resnico. Lagodje uniči vsak občutek za resnično, dobro, popolno. V lagodju ni več prostora za Boga, ni prostora za tisto več. Trdimo, da vidimo, a smo v resnici popolnoma zaslepljeni z lagodjem in utrjeni v svojih položajih, ki niso pravi, ki niso dobri.

Obstajata pravzaprav dve poti. Pot k neprestanemu globljemu gledanju – iz teme k luči, ter druga pot od luči k vedno večji temi. Ozdravljeni izbira. Če bo tvegal tudi naslednji dan in dneve po tem govoriti resnico, bo ostajal v luči in videl svet vedno globlje. Če pa se bo umaknil, bo vse bolj postajal podoben farizejem oz. celo pristal med njimi. O njih pa vemo, da so prepričani, da vse vedo in vse prav vidijo. Kljub temu da jih vodi le eno – njihova korist in oblast. Kljub vsem čudežem ostajajo v svoji drži vsevednosti. Vidijo in njihov greh ostaja. Morali bi priznati svoj napuh, pohlep in zlaganost.

Post se je prevesil v drugo polovico. Če smo se v prvi polovici trudili spoznavati, kdo smo, danes že dobro vemo, da je potrebno neprestano spreminjanje. Poslani smo, da se vsak dan umijemo in pričamo o luči. Radikalno se odločimo za luč, za pot pričevanja o njej, naj stane, kolikor hoče. Naj bo to odločitev tega letošnjega posta, da vztrajno iščemo luč, vztrajamo v resnici in se upiramo vsakemu farizejstvu. Naj k temu v teh dneh priprave na največji krščanski praznik prispeva tudi dobra spoved. Naj bomo kot ozdravljeni, a ozdravljeni vsak dan in navdušeni nad lučjo in resnico vsak dan, za vsako ceno.   Tisti, ki ozdravlja, nam želi polno življenje. Vzemimo ga zares!

Po: E. Mozetič