Vnesite vaš naslov

Jn 20,1–9

NAČRT LJUBEZNI IZPELJAN DO KONCA

Za nami je po svoje čudovit teden, v katerem nam Bog kaže svojo neverjetno logiko, ki presega naš razum. Pred enim tednom smo sledili Jezusu, ki je vstopal v Jeruzalem. Ljudstvo ga je želelo postaviti za kralja. Kdo bi takrat, pred dva tisoč leti, ko se je to godilo, pomislil, da bo še ta teden umorjen? Ni minilo šest dni, ko je isto ljudstvo kričalo ’Križaj ga!’ Izbralo je Baraba in križalo Njega, ki je hodil po njihovih ulicah jih ozdravljal bolezni, tolažil, izganjal hude duhove in učil.

Kdor bi na prvi veliki petek, pred dva tisoč leti, ko se je to zgodilo, rekel, to ni konec, to je veličasten začetek nove dobe, bi ga imeli za norega. Pa vendar, kar se zdi danes v naših očeh nemogoče, je lahko že jutri resnično, če je to Božja volja. Gospod je tretji dan vstal.

Kdo bi spet rekel, da bo prva priča vstajenja Marija Magdalena, uboga žena, ki jo je Jezus pobral na cesti, propadla prostitutka, brez vsakega občutka zase in za Boga? Kdo bi si mislil, da je to mogoče? Kaj si je le mislil Bog, da je pripravil takšen scenarij za začetek Cerkve? A to so le prvi trije dnevi Cerkve! Bog jo je postavil v trenutku svoje smrti na križu, ko se je Juda, ki je Jezusa izdal, verjetno že obesil, in Peter, ki je Jezusa zatajil, razjokal, ostali učenci pa so se razbežali.

Ob tem scenariju ne vem, ali bi se zjokal ali smejal. Mar ni Bog pravzaprav nor, nor za našo ubogo pamet, a moder za našo nespamet. Tisto, kar je v svetu modrega, je popolnoma postavil na glavo. In kar je v naših očeh norega, je dobilo novo vrednost. Bog daje vsem stvarem čisto novo ceno, nek nov obraz. In v tem je zares veselje velike noči. Bog dela vse novo! Nič ga pri tem ne ustavi. On v polnosti izpelje svoj čudoviti načrt ljubezni. Zato želi, da se tudi mi nikoli ne ustavimo, da gremo za to Ljubeznijo.

Po: E. Mozetič