Avtor: zuteharje Objavljeno: 18. 04. 2026

Vnesite vaš naslov

13–35

SPOZNANJE, DA JE GOSPOD VSTAL

Kdaj pride spoznanje, da je Gospod vstal? Ne zadoščajo niti razprave niti pot, ki jo prehodi Jezus z učencema. Njuna želja, da bi ga srečala, je tako goreča, da tujca, ki očitno nekaj ve, povabita k mizi. In šele potem pride tisti slovesni trenutek spoznanja.

A kako je  možno, da učenca nista prepoznala učitelja (Jezusa)?

V odlomku o poti v Emavs (Lk 24,13–35) evangelist sam namigne, da ne gre le za “slab vid”, ampak za teološko in duhovno razlog nerazpoznavanja. Sicer pa se v tem primeru več razlag se med seboj dopolnjuje:

1. Bog “zadrži” njune oči

Evangelist pravi: »Toda njune oči so bile zadržane, da ga nista prepoznala.« To pomeni, da prepoznanje ni le stvar zaznave, ampak dar razodetja. Jezus se da prepoznati takrat, ko sam to hoče – po poti, ki vodi skozi razlago Pisma.

2. Slepa pričakovanja in razočaranje

Učenca sta imela vnaprej izrazito določeno predstavo o Mesiji: »Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael« (v. 21). Ker je Jezus umrl na križu, nista bila odprta za drugačno, nepričakovano Božjo pot. Enako je kdaj tudi pri nas: žalost in razočaranje pogosto zaslepita vero.

3. Vstali Jezus je isti, a hkrati drugačen

Evangeliji večkrat pokažejo, da vstalega Jezusa sprva ne prepoznajo (Marija Magdalena, apostoli ob Tiberijskem jezeru  …). Njegovo vstalo telo ni zgolj “oživljeno” staro telo, ampak preoblikovano, zato ga ni mogoče zaznati zgolj na naraven način, ki je človeku najbližji.

4. Prepoznanje pride po Pismu in lomljenju kruha

Jezus se razodene postopno: najprej razlaga Pisma (v. 27), nato pa ga prepoznata pri lomljenju kruha (v. 30–31). To je močna teološka točka: Kristusa tudi danes prepoznavamo v Božji besedi in evharistiji, ne toliko po zunanjem videzu oz. po njegovih upodobitvah umetnikov.

5. Pot vere, ne takojšnja gotovost

Zgodba, ki jo podaja evangelist, je kateheza: vera ne temelji na hipnem čudežu, ampak na hoji, poslušanju, notranjem gorenju srca. Šele na koncu pride jasnost in hkrati vzpodbuda vsem nam: »Tudi onadva sta pripovedovala …« … Pripovedujmo o tem – naj se dobra novica razve!                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                     AI