Vnesite vaš naslov

OSTALA OZNANILA ZA TEDEN OD 26. 4. DO 3. 5. 2026

Lepo smo obhajali slovesnost sv. birme. Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali v bogoslužju ali pri pripravi. To je bila ena od res lepih slovesnosti.  Seveda pa vemo, da se uspeh birme ne kaže predvsem po slovesnem bogoslužju, ampak po tem, kako duhovni darovi Svetega Duha delujejo v birmanih. Nekaj tega se pokaže kmalu, še več pa dolgoročno, kako človek sprejema navdihe in jih goji, da lahko rodijo sadove duha: veselje, ljubezen, mir, blagost, dobrotljivost, samoobvladanje...

4. velikonočna nedelja je vsako leto imenovana tudi »Nedelja dobrega pastirja« in nas spominja na duhovne poklice: duhovnikov, redovnikov in redovnic. Ti so božji dar in jih ne moremo izsiliti, četudi jih še tako potrebujemo. Bog vzbudi v srcu posameznika hrepenenje po takem poklicu in načinu življenja, ter vzbuja iskanje take možnosti. Zato Cerkev v Sloveniji lepo vabi k molitvi za duhovne poklice.

Nedelja Dobrega pastirja je hkrati tudi dan, ko se zavedamo vsega dobrega, kar smo prejeli preko Cerkve in duhovnikov ter redovnic, pa tudi svoje vloge in odgovornosti za naprej. Vabim k molitvi za žive duhovnike in redovnice, domače in  tuje, da bi ostali zdravi in zvesti svoji odločitvi. In seveda molimo za nove poklice, za mlade, da bi se odločali zanje. Zelo spodbujam, da bi se kdo od faranov bolj vključil v teološko pastoralno izobraževanje in sodelovanje, da bi lahko v prihodnjih letih prevzel pomoč v verouku ali bogoslužnem dogajanju, ko ne bo tukaj rednega duhovnika. 

Pred nami so praznični dnevi, ob koncu tedna pa že začnemo šmarnice. Letos bomo spremljali življenje in pomen sv. Frančiška Asiškega, ob 800 leti smrti tega pomembnega svetnika, ki je s svojim delom in sledilci spreminjal prakso srednjeveške Cerkve na bolje in še danes močno vpliva na krščansko duhovnost in življenje. Lepo vabim vse k udeležbi, še zlasti prvoobhajance in birmance. Šmarnična pobožnost je lepa priložnost za spoznavanje sv. Frančiška, prav tako pa tudi za pobožnost do Device Marije, za petje in srečevanje otrok in odraslih. Sv. maša bo v sredo in petek zjutraj, šmarnice pa vse delavnike ob 19.00, v nedeljo popoldne pa po vaseh, kot običajno. Prihodnjo nedeljo, 3. 5. bodo šmarnice pri Sajovičevi kapeli ob 18.00.

JAZ SEM VRATA

Te besede nam sporočajo občutje popolne gotovosti in neizmerne nežnosti. Naše življenje je popolnoma varno v Jezusovih in Očetovih rokah, ki so eno: ena ljubezen, eno usmiljenje, razodeti enkrat za vselej v daritvi na križu. Da bi rešil izgubljene ovce, katere predstavljamo mi vsi, je Pastir postal jagnje in se je pustil zaklati, da bi vse vzel nase in tako odvzel greh sveta. Na ta način nam je On podaril življenje, življenje v obilju. Ta skrivnost se obnavlja s presenetljivo ponižnostjo na evharistični mizi. Tam se ovce zbirajo, da se nahranijo, tam postajajo eno med sabo in z Dobrim pastirjem. Evharistija je staja, v katero smo povabljeni, da prihajamo vsak dan znova, da se odpočijemo, nahranimo, naužijemo ljubezni, sprejetosti in topline.

Zaradi navedenih dejstev pa nas ni več strah. Naše življenje je namreč že rešeno pogubljenja. Nič in nihče nas ne more iztrgati iz Jezusovih rok, saj nič in nihče ne more premagati njegove neizmerne ljubezni. Jezusova ljubezen je jasno vidna.

Hudič, velik sovražnik Boga in njegovih stvaritev, nas sicer skuša na različne načine iztrgati od večnega življenja. Toda hudič sam nam ne more nič razen, če mu mi odpremo vrata svoje duše, ko sledimo njegovemu varljivemu dobrikanju. Marija je poslušala in ubogljivo sledila glasu Dobrega pastirja. Naj nam ona pomaga, da bomo z veseljem sprejeli Jezusovo povabilo ter postali njegovi učenci in tako vedno živeli v gotovosti, da smo v očetovskih rokah Boga.   ( E. M.)

Ljudska pobožnost šmarnic

Začetki šmarnične pobožnosti gotovo segajo že pred leto 1815, ko je papež Pij VII. pobožnost meseca maja potrdil in obdaril z odpustki. S pobožnostjo, ki so jo poimenovali Marijin mesec, so začeli v Rimu, od koder se je hitro razširila po vsej Italiji, Nemčiji in Franciji. V Nemčiji je nadomestila praznovanje ob poganskem »majskem drevesu« (Maibaum). Tudi v Sloveniji so jo z veseljem sprejeli.

Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851, od tod pa se je hitro razširila po vsej slovenski deželi. Besedilo za to pobožnost z naslovom Mesec Marije je že leta 1842 iz francoščine priredil Davorin Trstenjak. Leta 1852 so to marijansko pobožnost obhajali v ljubljanskem Alojzijevišču, leta 1855 so pobožnost obhajali že v romarski cerkvi na Kalobju, leta 1860 v mariborskem bogoslovju. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice, po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi. Ljudje so to pobožnost vzeli za svojo in so jo obhajali pri številnih Marijinih kapelicah, kjer so brali šmarnično branje, molili litanije in peli Marijine pesmi. Še danes je ta navada marsikje ohranjena, čeprav imajo danes po cerkvah šmarnice največkrat med mašo.

Slovenski katehetski urad je po pooblastilu Slovenske škofovske konference za leto 2026 skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo pripravil šmarnice za otroke z naslovom Bogati ubožec iz Assisija, ki jih je napisal Aco Jerant, ter šmarnice za odrasle z naslovom Ves tvoj, avtorice Urške Smerkolj.

Šmarnice za otroke Bogati ubožec iz Assisija nas popeljejo v življenje sv. Frančiška Asiškega, katerega 800. obletnico smrti obhajamo v letošnjem letu, ki ga je papež Leon XIV. razglasil za Frančiškovo leto. V razgibanih zgodbah spremljamo Frančiška od otroštva, ko je sanjal, da bo postal slaven vitez, do srečanja z Jezusom, ki mu je spregovoril s križa, in njegove poti prenove Cerkve, po kateri je hodil v duhu uboštva, bratstva in povezanosti s stvarstvom. Veselimo se uslišanj na njegovo priprošnjo, hkrati pa prepoznavamo tudi aktualnost njegovega zgleda za današnji čas: »Hvalite in poveličujte mojega Gospoda, zahvaljujte se mu in mu služite v veliki ponižnosti.«

Šmarnice za odrasle Ves tvoj avtorice Urške Smerkolj prinašajo zgodbe o malem Karlu, Loleku, kot so ga klicali vrstniki, ki je pozneje postal veliki papež, sveti Janez Pavel II. Vse življenje je svoje poslanstvo, delo in nemirni svet izročal v Marijino naročje. Marija je bila njegov zgled, zatočišče in upanje, predvsem pa »čudovit zgled poguma in upanja, ki ga ima, kdor veruje v Božjo besedo in jo sprejme v svoje življenje«. Zgodbe so nastale ob 30. obletnici obiska Janeza Pavla II. v Sloveniji. Naj nas spodbudijo, da vedno znova odpiramo vrata Kristusu: »Kakor Marija tudi vi zaupajte v Gospoda. Če se boste oprli nanj, ne boste razočarani.«

Vsem, ki se boste zbirali pri šmarnicah, želimo blagoslovljen Marijin mesec maj. 

NAPOVEDI IN INFORMACIJE

Slovesnost prvega obhajila bo 31. 5. ob 10.00 na Teharjah. Počitniški oratorij: od 29. 6. - 3. 7. Prijavite otroka čim prej! Nedeljske šmarnice: Slance, 3. 5. ob 18.00; Pečovje 10. 5. ob 15.00                                              Duhovna oskrba bolnikov: za bolnišnico Celje in Vojnik skrbi duhovnik g. Vlado Bizant, tel. 041 282 908, ali sporočite po e-pošti na naslov: vlado.bizant@jozef.si, lahko pa se obrnete tudi na domačega duhovnika. V nujnih primerih lahko kadarkoli. Na željo svojcev v bolnišnici in v domu ostarelih omogočijo obisk duhovnika pri bolniku.

Pogreb: ob smrti najbližjih vam želimo stati ob strani in krščansko pospremiti rajne k večnemu počitku. Pokličite me po telefonu, da se dogovorimo za srečanje v župnijski pisarni.

Krašenje cerkve: Teharje: april: Slance in sp. Vrhe; maj: Teharje; junij: Štore - Lipa.

Kompole: april: Laška vas; maj: Prožinska vas; junij: Kompole.

Izdal: Župnijski urad, Teharje 27; 3221 Teharje. Odgovarja: Miha Herman, župnik; tel.: 03/542-10-04; ali 041/601-713; e-pošta: miha.herman@rkc.si.; www.zupnija-teharje.si; FB Župnija Teharje.