Vnesite vaš naslov

Jn 10,1–10

kdor hoče imeti življenje, naj stopi skozi vrata

Odlomek, ki sem ga slišal že ničkolikokrat, me je kljub vsemu presenetil. Kadar pomislimo na Dobrega pastirja, nam pridejo verjetno pred oči sladke podobe Jezusa, ki nosi ovčko na rami, ki hodi sredi med njimi in jih vodi na dobro pašo. Včasih si predstavljamo tudi Jezusa, ki gre za izgubljeno ovco in jo rešuje iz trnja itd.

Današnji evangelij me kar strese s svojo ostrino. Jezus, Dobri pastir, pravi: »Kdor ne gre skozi vrata, ta je tat in ropar,« in nadaljuje: »Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji.« Nič ljubkega in sladkega ni v teh izjavah. Nasprotno, neverjetna ostrina in odločnost. Brezkompromisna odločnost! Črno-bela tehnika. Kdor hoče imeti življenje, mora stopiti skozi vrata.

Kdo si danes še upa tvegati takšno ostrino? Kdo upa reči v javnosti: Kdor ne sprejme Kristusa, ne bo rešen! Kdo upa reči: Kdor ne gre v življenju skozi vrata, je tat in ropar? Pa vendar, če hočemo biti zvesti evangeliju, moramo vzeti Jezusa zares. Poskušajmo razumeti, kaj pomeni prispodoba o staji, vratih in ovcah.

Ljudje smo ovce, staja je svet našega življenja v odnosih, Jezus je vrata. Jezus pravi, da je pot, resnica in življenje. Imeti življenje v obilju, živeti polno je mogoče le, če vzamemo Jezusa zares. Če je on vrata v stajo, lahko razumemo, da so vrata do sočloveka Resnica. Samo skozi resnico lahko stopim k drugemu. Samo če vzamem Resnico zares, nisem tat in ropar, ne koljem in ubijam. Če pa se želim resnici izogniti, stopam v odnose skozi okna, torej kradem, ropam in ubijam. Danes bi radi rekli, da ne vemo, kaj točno je resnica. Jezus se ne da zmesti. Veste, kaj je resnica, skoznjo morate, sicer ste roparji. Ni izgovorov za polresnice, ni izgovorov za diplomacijo in hinavščino. Samo resnica vodi v življenje! Po: E. Mozetič