Vnesite vaš naslov

Jn 6,51–58

ŽIVIMO IZ EVHARISTIJE

V četrtek smo obhajali praznik sv. Rešnjega Telesa in Krvi, danes imamo v mnogih farah Telovsko procesijo.  V Evangeliju Jezus jasno pove: "Če ne jeste mesa Sina Človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi" (Jn 6,53). To ni nikakršno pretiravanje. Tu gre za življenje! Sami, celo ob največjem naporu, v sebi ne bomo ustvarili Božjega življenja. Edini način je, da ga prejmemo od njega, z uživanjem njegovega telesa, s prejemanjem svetega obhajila.

Ob tem ne smemo pozabiti, da obhajilo ni nagrada za neko vzorno vedenje, temveč zdravilo za slabo. Svetost ni prepustnica do zakramentov, temveč so zakramenti pot do svetosti. Obhajilo lahko prejmemo, četudi je kdaj naša vest obremenjena z malimi prestopki, t. i. lahkimi grehi. Še več! Evharistija, v kateri v celoti sodelujemo, ko prejemamo sveto obhajilo, te grehe odvzema.

In to ni neka pobožno-liberalna zgodba, temveč cerkveni nauk, zapisan v Katekizmu: Evharistija krepi ljubezen, poživljena ljubezen pa izbriše male grehe. Jasno je, da se jih je treba pozneje spovedati tudi v zakramentu sprave, toda dejansko odpuščanje doživimo že pri evharistiji.

Ljudje bi radi jedli kruh in bili siti, a za tem se skriva predvsem želja po udobju in brezskrbnosti. Kristus pa ponuja popoln obrat v človeku. Človek naj ne živi, da bi se nasitil, ampak da bi kakor Jezus, dajal sebe v hrano drugim. Hrana pomeni pri Jezusu izziv za darovanje, ne potešitev, ki omogoča počitek. Ne živimo zato, da bomo jedli, ampak jemo zato, da bomo živeli. Ne živimo zato, da nam je udobno, ampak da živimo polno in dajemo življenje drugim. Ob uživanju rešnjega telesa se ob tej skrivnostni hrani spreminjamo v kruh za druge. Evharistija pomeni življenje z Jezusom, iz njega in zanj.

Evharistija je smiselna, če je povezana z Božjo besedo in življenjem iz nje. Prepričan sem, da nas Jezus vabi prav k temu: da živimo iz uživanja njegovega telesa in njegove Besede. Le tesno prepletanje oboje hrane nam prinaša večnost. Vzemimo oboje s hvaležnostjo in veseljem kot dar za naše življenje!                                                                                                                                                                                                                        E. Mozetič