Vnesite vaš naslov
9,36-38;10,1-8
»ZASTONJ STE PREJELI, ZASTONJ DAJAJTE«
Evangelij nam predstavi ganljiv prizor. Jezusu se zasmilijo ljudje, ker so kakor ovce brez pastirja – utrujene, razkropljene, ranjene od življenja. Ob tem Jezus izreče stavek, ki je žalosten, a poln upanja: »Žetev je obilna, delavcev pa malo.«
To pomeni, da je na svetu ogromno ljudi, ki hrepenijo po dobrem, po smislu, po ljubezni, po Bogu. Veliko je src, ki čakajo na besedo tolažbe, na bližino, na upanje. Žetev je pripravljena. Toda premalo je tistih, ki bi šli »na polje«.
Zato Jezus najprej reče: »Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev.« Prvi odgovor na stisko sveta je torej molitev. Preden gremo delat, smo povabljeni, da prosimo Boga. Cerkev vedno potrebuje ljudi, ki molijo za nove delavce: za duhovnike, redovnike, redovnice, misijonarje – pa tudi za pogumne kristjane v družinah, na delovnih mestih in v družbi.
Jezus nato pokliče dvanajst apostolov in jih pošlje med ljudi, ki potrebujejo raznovrstno pomoč, pomoč, ki bo pričala o Ljubezni. To pomeni: odgovor na molitev današnjega časa smo lahko tudi mi.
Je pa zanimiv poudarek: Jezus jim daje posebno nalogo, h komu naj gredo. »Pojdite k izgubljenim ovcam.« Bog ne pozablja nikogar. Posebej išče tiste, ki so se oddaljili, ki so ranjeni, ki so izgubili smer. Jezus ne pošilja nikogar k popolnim, ampak k tistim, ki potrebujejo usmiljenje!
In potem Jezus našteje presenetljive stvari: »Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, hudobne duhove izganjajte.« To so znamenja Božjega kraljestva. Apostoli naj prinašajo življenje predvsem tja, kjer je bolečina; upanje tja, kjer je obup; svobodo tja, kjer je človek ujet. Seveda ne bomo dobesedno obujali mrtvih ali ozdravljali gobavosti. Toda vsak kristjan lahko dela čudeže ljubezni.
Vendar ne pozabimo: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« Vse, kar imamo - življenje, vero, odpuščanje, Božjo ljubezen - je dar. Zato pojdimo med ljudi. Jezus pošilja tudi nas. Širimo novico o Ljubezni. AI