Vnesite vaš naslov

Mt 13,1-23

OBILNA SETEV, KI naj OBETA TUDI OBILNO ŽETEV

Današnjo priliko lahko razumemo kot Jezusovo opozorilo in spodbudo. Jezus opozarja na nevarnosti, ki tičijo za vsakim vogalom in ki še tako obilno setev in dobro seme pogubijo. Na prvi pogled je prilika zelo logična in jasna.

Poglejmo na seme, ki je vsejano in začne kaliti. Spomladi pravzaprav najbrž ozeleni prej na plitvi zemlji in na skali kot na globoki zemlji. Plitva zemlja se hitreje osuši, sneg prej skopni in pogoji za prvo rast so ugodnejši. Tudi med trnjem ni slab prostor za prvo kaljenje. Zelene trave se najprej pojavijo med grmičevjem. Tam je zavetrje, svetlobe pa obilo. Tako je slika zelenja spomladi marsikje obrnjena na glavo. In zelenje, ki je prehitelo vse ostalo, se lahko po mili volji baha s svojega položaja. Kdo bi prepričal takšne kotičke, da so slabi? Kdo bi jih uspel prepričati, da preti huda nevarnost, ki bo vse uničila? Suša bo pobrala tisto, kar je pognalo na plitvi zemlji, listje bo zagrnilo podrast in jo zadušilo.

Mar ni tako tudi pri vzgoji otrok, mladih, pri oznanjevanju in opozarjanju na ovire, ki bodo nastopile? Na splošno naleti odločen oznanjevalec na hude ovire, če svari pred nevarnostmi. Običajna reakcija je: Zakaj pretiravaš, saj ni nič hudega. Otrok je samo malo bolj živ, ima veliko energije … Vse to ni nič takega. Ne smemo zatreti njegove ustvarjalnosti, živosti in živahnosti, veselja do življenja itd. Nedvomno je vse to res. A kje je prostor za opozorilo, da obstajajo znaki, ki govorijo o plitvi zemlji, ki jo bo prva pripeka spremenila v prah? Kje je prostor za svarjenje pred trnjem, ki prerašča dušo …, čist pogled, uperjen v višje ideale?

Nedvomno je res, da vsako pretiravanje lahko zatre otroka, pa naj bo v eno ali drugo smer. A pomembno je najti ravno pravo mero, s primernim spodbujanjem in opozarjanjem brez panike, a hkrati z jasnim pogledom na nevarnosti, ki prej ali slej pridejo. Na vseh poteh življenja je tako. Zavedati se moramo, da semena padajo na najrazličnejša tla. Realno je, da bodo nekatera vzklila, druga žal ne. Naj bo čim več takih, ki bodo zdrava in vzklila v zdrav sad.                                                                                                                                                                          Po: E. Mozetič