Vnesite vaš naslov
Mt 25,1-13
KDO JE KRIV?
Zanimiva zgodba današnjega evangelija. Pogosto spregledamo, da ženin zamuja. Še več, ženin se ne opraviči. In to še ni vse. Ženin ne spusti na svatbo tistih, ki jim je zmanjkalo olja, a zmanjkalo jim ga je, ker je zamujal on sam. Kazen torej za zamujanje plačajo povabljene device, ne pa ženin, ki je zamujal!?
Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabim na svatbo, ni svatbe ne zame ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do 'izgubljenih' sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na 'svatbo', 'ker nisi imel olja'.
Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči.
Vedno moram narediti vse in razmišljati, da je Bog tisti, ki vse vodi. Pravzaprav smo ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari. Po: E. Mozetič