Avtor: zuteharje Objavljeno: 7. 06. 2025

Vnesite vaš naslov

Jn 14,15–16.23–26

KDO JE SVETI DUH?

Sveti Duh je duh življenja. Spominja nas, da je življenje, ki smo ga prejeli, Božji dar. On sam je bil 'zraven', ko nas je Bog Stvarnik poklical v življenje, in z nami ima načrt. Spominja nas na ta dar življenja, na to, da smo do Boga odgovorni, kako bomo življenje izpolnili. Spominja nas, da smo odgovorni do življenja drugih, kajti vsako človeško življenje, še več, vse, kar živi, je nastalo po Svetem Duhu.

Sveti Duh je duh Božjega otroštva. Po Jezusu in v Svetem Duhu smo med seboj ljubljeni Božji sinovi in hčere, bratje in sestre med seboj. Tako hitro pozabimo, da smo vsi ena sam družina. Sveti Duh nas neprestano spominja, da mi je brat in sestra čisto vsak človek, da sem do njega odgovoren in da na to ne smem pozabiti niti takrat, ko se bojim, da mi bo prevzel delovno mesto, da me bo prehitel v tej ali oni stvari, da bom zaradi njega imel kaj manj, ker bom moral skrbeti še zanj itd.

Sveti Duh nas uči razumljivega jezika, tj. jezika ljubezni. V Svetem Duhu smo poklicani, da se prizadevamo, da bi drug drugega razumeli in se dali razumeti. Poklicani smo v občestvo edinosti, ki je mogoča le v Svetem Duhu. Vedno se moramo vprašati, ali skušam razumeti drugega in se drugemu dam razumeti. Ali je moj jezik, moja drža tista, ki občestvo gradi ali ga ruši?

Sveti Duh pa ni duh ugajanja, ampak duh resnice. On nas spominja in uči, kaj moramo govoriti. Spomnimo se na svetega Štefana, ki je poln Svetega Duha rekel: »Vidim nebesa odprta …« In zato so ga kamnali. Sveti Duh nam naroča, kaj naj govorimo, ne glede na posledice, ne glede na odzive drugih.

Sveti Duh pa je tudi duh Tolažbe. V zvestobi njemu bo pogosto on sam edina tolažba. Kajti Bog nas je izbral od sveta in svet nas ne bo sprejel. Duh pa nas bo tolažil. Naj bo Sveti Duh naš stalni sopotnik! Bolj kot se zavedam Resnice, bolj kot pustim Svetemu Duhu, da me vodi po poti ljubezni, bolj bo Sveti Duh tudi duh tolažbe. Zato prošnja: Oče, odpiraj naša srca za tolažbo Svetega Duha! Po: E. Mozetič