13.10.2024

Duhovna misel za 28. nedeljo med letom

folder

Mr 10,17–32

PRODAJ, DELI IN HODI ZA MENOJ

Bogati mladenič, o katerem govori današnji evangelij, je lahko začutil ostrino Božje besede. Prišel je namreč k Jezusu z željo po večnem življenju. Bil pa je navezan na svoje veliko premoženje.

Kaj se skriva za vprašanjem: Kaj naj storim? Najprej predvsem nemir, ki se ga človek kar ne more znebiti. Mladenič bi se ga rad znebil, zdi se, da karkoli stori, nič ne pomaga. Ne dobi občutka, da je končano, da se lahko usede in uživa. Zato pride k Jezusu. Ta mladeniča razume, a da mu tri ključne napotke: prodaj, deli in hodi za menoj!

Ob tem mi prihaja na misel, da je nemir tudi vodilo vse trgovine. Trgovci vedo, da nihče od nas ni v popolnem miru in zadovoljstvu. Vsi nam dopovedujejo: Eno ti manjka. A nadaljevanje je drugačno. Ne rečejo: Prodaj, pridi in hodi, ampak pridi in kupuj z nami. Če Jezus vabi mladeniča, naj proda vse in hodi za njim, naj živi za druge, pa trgovci vabijo, naj si privoščimo več in boljše, potem bomo srečni. A miru človek s kupovanjem ne more najti. Nemir ostaja, sla po miru pa tudi. Zato nam Jezus govori, da življenja ni mogoče kupiti. Nasprotno, potrebno se je odreči vsemu, kar nam zastira pogled v pravo življenje. Gre za zamenjavo logike, namesto kupovati – se odpovedovati; namesto grabiti – deliti; namesto obstati – biti na poti.

Ko je Jezus bogatemu mladeniču podal svoje zahteve, je žalosten odšel. Bil je pripravljen spolnjevati vse  zapovedi, razen dveh največjih, ljubezni do Boga in do bližnjega. Srečanje z Jezusom bi ga moralo osvoboditi tega malika, toda ko izbira med Bogom in mamonom, se odloči za slednjega. Na koncu ima namesto radosti ob najdenem zakladu žalost, ker ostane sam.

Pomemben je trenutek, ko se je Jezus ozrl v človeka. Evangelij pravi, da ga je vzljubil. To je središče pripovedi. Ali se bo bogati mladenič prepustil tej ljubezni ali ne? Od tega je odvisno njegovo večno življenje. Postavlja pa ogledalo tudi nam! Se bomo odločili za uresničitev napotkov?                                                                                                                                                                                                  Po: E. Mozetič