Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 33. nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 33. nedeljo med letom
- SREČEVANJE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
- Romanje župnijskih sodelavcev in sodelavk iz žunij Teharje in sv. Lovrenc
- MOLITVENI SPOMINI ŽUPNIJE TEHARJE
- MOLITVENI SPOMINI ŽUPNIJE SV. LOVRENC
- Oznanila za 32. nedeljo med letom - Martinovo- za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za Martinovo nedeljo
- Oznanila za 31. nedeljo med letom - Zahvalno- za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 31. - Zahvalno - nedeljo
- Sveta maša na Grobišču Teharje v Bukovžlaku
- Oznanila za 30. nedeljo med letom - Žegnanjsko- za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 30. - Žegnanjsko - nedeljo
- Oznanila za 29. nedeljo med letom - -Misijonsk- za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 29. - Misijonsko - nedeljo
Župnija sv. Martina na Teharjah
Teharje imajo svoj bogato zgodovino,ki seže v čas celjskih grofov v 15. stoletje.
Teharje imajo bogato zgodovino. V pisnih virih se prvič posredno omenjajo že v 12. stoletju. Krajevna zgodovina je tesno povezana s Celjskimi grofi, saj so si Teharčani pridobili poplemenitenje. Po legendi naj bi Celjski grof Ulrik II. rad zahajal k teharskim dekletom. Pri enem takšnem nočnem pohodov so ga teharski fantje ujeli in pridržali. Grof je v želji, da bi si prihranil sramoto, Teharčanom ponudil odkupnino, vendar je fantje niso sprejeli. Grofa so spustili šele, ko jim je obljubil, da jih bo poplemenitil in jim iz svojega grba podelil dve zvezdi. To legendo sta uporabila tudi Benjamin Ipavec za prvo slovensko opero Teharski plemiči in Ferdo Kočevar za pripovedko Mlinarjev Janez. Po izumrtju Celjskih grofov je nadvojvoda Ferdinand 25. maja 1537 teharskim plemičem znova obnovil in potrdil svoboščine. Danes so Teharje sedež istoimenske krajevne skupnosti, v kateri živi okoli tisoč prebivalcev.
ŽUPNIJA SVETEGA MARTINA
Teharje so bile sprva podružnica žalske pražupnije in z njo dodeljene leta 1256 stiškemu samostanu. O stari teharski župniji ni nobenega poročila, vemo le, da je le-ta leta 1528 že imela župnika in dva kaplana, kot župnija pa je omenjena 1545. Na področju tedanje župnije je bilo pet cerkva: župnijska cerkev sv. Martina in cerkve sv. Štefana, sv. Ane, sv. Lovrenca in sv. Janeza. Cerkev sv. Štefana je stala na kraju sedanjega krožišča na Teharjah. Med vojno je bila zadeta v letalskem napadu, po vojni (1958) pa so jo porušili. Zvonik je ostal do leta 1974.
V spomin na cerkev sv. Štefana je v krožišču postavljen obelisk s kipom prvega krščanskega mučenca sv. Štefana, ki je obdan s kamenjem. Na stranicah obeliska se nahajajo krajevni simboli: teharski grb, posnetek teharske zastave in sodniško žezlo, ki spominja na nekdanjo pravico do lastnega sodstva v kraju.
Na mestu sedanje župnijske cerkve sv. Martina je do začetka 20. stoletja stala stara cerkev sv. Martina, ki so jo podrli, saj je bila premajhna. Leta 1906 je bil blagoslovljen temeljni kamen za novo cerkev, ki so jo zgradili leta 1907, posvetili pa leta 1908. Cerkev je bila v celoti obnovljena leta 2007 v pripravi na praznovanje stoletnice njene posvetitve.
Po drugi svetovni vojni je število prebivalcev v Celju zelo naraslo, zato so nastajale nove župnije; leta 1960 sta nastali župnija sv. Cecilije in župnija sv. Jožefa, ki jima je pripadlo del župnije Teharje; leta 1975 je bila med Vojnikom in Teharjami ustanovljena župnija Ljubečna; leta 1997 pa se je iz teharske župnije odcepila podružnica sv. Lovrenca nad Štorami (Kompole) in postala samostojna župnija s 1500 prebivalci. Župnija sv. Martina šteje danes okoli 3500 duš in obsega naselja Krajevne skupnosti Teharje in tudi del občine Štore. V župnijski cerkvi so redna bogoslužja, in sicer ob nedeljah ob 8. in 10. uri, ob delavnikih pa ali ob 7. uri ali pa zvečer ob 19. uri (pozimi ob 18. uri). Cvetka Rezar
Fotografije
