19.04.2025

Duhovna misel za VELIKO NOČ

folder

Jn 20,1-9; Lk 24,1-12

POVABILO K VSTAJENJSKI VERI

Marija Magdalena s hitrim korakom zgodaj zjutraj hiti h grobu, kjer je Jezus pokopan. Nihče je ne more ustaviti. V srcu nosi mir; prevzela jo je neizmerna in hvaležna ljubezen do Gospoda in potem sledi spoznanje: Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.

Mar ni takšno pogosto tudi naše razpoloženje. Gospoda ni tam, kjer ga iščemo. Bog ne odgovarja tako, kot smo si predstavljali. In vendar ga Marija Magdalena ne neha iskati. Tudi Simon Peter in Janez ga iščeta. Ne moreta se sprijazniti, da ga ni. To je prvo povabilo velikonočnega jutra. Vera je iskanje Vstalega. Kljub temu, da prvo spoznanje ob grobu ni: Jezus je vstal, ampak: Ne vemo, kam so ga položili, je današnje jutro veselo. Je povabilo k vstajenjski veri, ki jo odkrivamo v ljudeh, ki se znajdejo pri Jezusovem  grobu.

Mar ni tudi naša vera pogosto podobna Marijini. Mar nismo pogosto zbegani in ne vemo, kje se Bog skriva, zakaj ga ni. A Marija Magdalena in žene vztrajajo v iskanju in Vstalega končno najdejo. Pot naše vere ni tako preprosta in prav je, da jo vzamemo zares tudi na to slovesno praznično jutro.

Vstajenja ni mogoče dočakati, če se od bližnjih oddaljimo. Seveda v tem trenutku pomislimo na tiste, ki so sami in nimajo nikogar, ki bi bil z njimi. Naj bodo v naših mislih in bodimo z njimi na poti vere. Vera je vedno v občestvu in k temu nas vabi obhajanje velike noči.

Prazen grob je nagovoril samo Janeza. Marija Magdalena in Simon Peter sta začela verovati šele potem, ko se jima je vstali Jezus osebno prikazal. Do osebnega srečanja z njim sta lahko zgolj strmela nad vsem, kar se je v tistem jutru dogajalo, si postavljala vprašanja in doživljala strah in negotovost, ker odgovorov nista dobila ne iz znamenj ne iz sebe. Osebno srečanje pa je tudi njima odstrlo tančico nevednosti in negotovosti. Jezus, njun in naš Gospod in Učitelj, je vstal in živi. Naj odstrani tančico negotovosti tudi z naših src!

Po: E. Mozetič