Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 24. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Oznanila za 23. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 23. nedeljo med letom
- TRIDNEVNICA PRED ŽUPNIJSKIM DNEVOM, BLAGOSLOV ŠOLSKIH TORB ALI PERESNIC
- Oznanila za 22. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 22. nedeljo med letom
- Oznanila za 21. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 21. nedeljo med letom
- Oznanila za 20. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 20. nedeljo med letom
- Oznanila za 19. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 19. nedeljo med letom
- Oznanila za 18. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 18. nedeljo med letom
- Oznanila za 17. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
Duhovna misel za 18. nedeljo med letom
Jn 6,24–35
HRANA KOT IZZIV ZA DAROVANJE IN NE ZGOLJ POTEŠITEV
Ljudje, ki jih prikazuje današnji evangeljski odlomek, bi radi jedli kruh in bili siti. Za Jezusom so hodili, ker jim je dajal kruha, ki ga sicer niso tako zlahka zaslužili. Jezus jim spregovori o kruhu, ki je več kot mana, ki jim jo je dal Mojzes. Pravi: »Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.« Ljudje so bili takoj za takšen kruh, a za tem se skriva predvsem želja po udobju in brezskrbnosti. Zaslužiti za osnovno hrano je bilo pravzaprav takrat cilj vsakega dela. Kako lepo, da bi odpadla takšna skrb! Jezus pa obrača pogled. V »ponudbi« kruha, ki je več kot golo preživetje, napoveduje skrivnost svoje smrti in vstajenja. S tem pa ponuja popoln obrat v človeku. Človek naj ne živi, da bi se nasitil, ampak da bi kakor Jezus dajal sebe v hrano drugim. Živeti tako, da bi kakor pšenično zrno »padli v zemljo« in obrodili sad. Hrana pomeni pri Jezusu izziv za darovanje, ne potešitev, ki omogoča počitek. Opozarja na zgrešeno logiko čisto vsakdanjega odnosa do hrane. Ne živimo zato, da bomo jedli, ampak jemo zato, da bomo živeli. Ne živimo zato, da nam je udobno, ampak da živimo polno in dajemo življenje drugim.
V tej skrivnosti, je logično vse – da Jezus dejansko daje sebe v hrano – kot evharistični kruh. Saj je umrl za nas in želi, da uživamo njega. Kakor tudi to, da se ob tej skrivnostni hrani spreminjamo v kruh za druge. Kar pa pomeni, da Jezus ne govori: Jejte moje meso, to je vaša večnost. Ampak jejte moje meso, da boste zmogli živeti za druge, kakor sem jaz živel za vas. Tako se hrana povezuje s posnemanjem Jezusovega življenja, z zaupanjem, da je le takšno življenje, kot ga živi Jezus resnično polno in vodi v večnost. V tej luči je razumljivo nadaljevanje tega odlomka, kjer Jezus pravi: »Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.« Evharistija pomeni hkrati prihajanje k Jezusu in verovanje vanj. Pomeni na nek način življenje z njim, iz njega in zanj. Po: E. Mozetič
Fotografije
