Duhovna misel za 21. nedeljo med letom

 

Jn 6,60-69

»BESEDE VEČNEGA ŽIVLJENJA IMAŠ«

V današnjem evangeljskem odlomku lahko spoznamo, da apostol Peter ne vidi izbire, ki jo očitno vidijo mnogi, ki od Jezusa odhajajo nezadovoljni, ker govori, da bo dal svoje meso v hrano. Peter se tako na glas vpraša: H komu pojdemo, ti imaš besede življenja. Kaj to zanj pomeni? 

Peter očitno doživlja, da mu je Jezus spremenil življenje: ribe je še vedno rad lovil, a brez Jezusa mu je nekaj manjkalo, pri Jezusu je iskal pomembnost, prerival se je v prvo vrsto, hotel je biti najboljši, a za tem se je skrivalo še nekaj, kar je odkrival v Jezusovem odgovoru, ko je počasi dozorevala njegova pot, je spoznaval novo pot, novo resnico in smisel svojega življenja. 

Jezus je postajal njegova pot – sicer se je z njim prepiral, prezahteven je bil, ni šlo po njegovih željah, a iz vrtenja okrog sebe in lastne pomembnosti, ga ta pot odpira za bližnjega, za občestvo, za Boga in za svet. 

Jezus je postajal njegov sopotnik, ob katerem je spoznaval resnico življenja – vse bolj jasno mu je postajalo, da človek ne živi od tega, kar poje in popije, ampak od ljubezni, ki jo uživa ob Bogu, jo živi v z drugimi in jo njemu vrača.

Jezus je postal njegovo življenje samo – ko se po legendi boji smrti v Rimu in beži iz njega, mu pride naproti Jezus. Peter ga vpraša, kam greš, Gospod? Jezus mu odgovori: Grem, da še enkrat umrjem zate. Tu Peter končno spozna, da je Gospod njegovo življenje in njegovo vstajenje. 

Petru ob današnjem evangeljskem dogodku še zdaleč ni jasno, kaj točno govori, a globoko v sebi čuti, da izgovarja življenjsko resnico. Kam naj gre, če Jezus ni Gospod, če on ni pot, resnica in življenje. 

In kaj je Jezus zate? Bi lahko dejal s Petrom: »Mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.« Kako prepričljive ali neprepričljive bi bile tvoje besede?

Po: E. Mozetič