19.10.2024

Duhovna misel za 29. - Misijonsko - nedeljo

folder

Mr 10,35–45

ŽELJA PO VISOKEM POLOŽAJU

Po srečanju z bogatim mladeničem (o katerem smo brali v evangeliju pretekle nedelje) Jezus napove trpljenje in pravi, da »ga bodo obsodili na smrt in izročili poganom. In zasmehovali ga bodo …« Kako noro, da se ta napoved nadaljuje s prošnjo Jakoba in Janeza, ki Jezusa prosita: »Učitelj, daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.« Jezus jima odgovori: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga jaz pijem, ali biti krščena s krstom, s katerim sem jaz krščen?«

Tu je opisana skušnjava, ki ji kristjani tako radi podležemo: Kdo bo prvi in kdo bo sedel višje. Jezus pojasni, da biti njegov učenec pomeni piti njegov kelih in biti krščen z njegovim krstom. Kaj to dvoje pomeni, je sporočil svojim učencem tik pred tem. Kelih je njegova smrt, krst pa zasmehovanje, ki ju bo v zvestobi Očetovi volji deležen.

Zakaj je tako pomembno, da ob Jezusovih besedah, pomislimo tudi na to? Povezanost kristjanov po vsem svetu je pomembna. K temu je potrebno dodati tudi, da smo soodgovorni drug za drugega. Zelo hitro pa se v nas  vzbudi skušnjava ali morda, bolje rečeno, občutek večvrednosti. Jaz sem tisti, ki pomagam, drugi pa so tisti, ki  prejemajo. Korak preko te meje pomeni korak k vzvišenosti, občutku večvrednosti. Pomembno je, da se tega zavedamo. Človek ima v sebi to željo po oblasti in velikem imetju.  Mislimo, da smo s tem nekaj dosegli. To je človeška logika.

In ta želja po oblasti uničuje vse okoli sebe. Trpljenje nedolžnih ljudi povzročajo ljudje, ki ne znajo prerasti želje po dobrem položaju in velikem imetju. Ne eno ne drugo pa človeka ne osrečuje. Kot  protiutež temu stoji Jezusovo naročilo: »Med vami pa naj  ne bo tako, ampak kdor hoče postati velik, naj bo  vaš strežnik, in kdor hoče biti prvi, naj bo vsem služabnik. Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi on stregel.« Veličina človeka se torej meri po njegovi  sposobnosti služiti!                                                                                                                                                                                                                                                                          Po: E. Mozetič