Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 24. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Oznanila za 23. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 23. nedeljo med letom
- TRIDNEVNICA PRED ŽUPNIJSKIM DNEVOM, BLAGOSLOV ŠOLSKIH TORB ALI PERESNIC
- Oznanila za 22. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 22. nedeljo med letom
- Oznanila za 21. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 21. nedeljo med letom
- Oznanila za 20. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 20. nedeljo med letom
- Oznanila za 19. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 19. nedeljo med letom
- Oznanila za 18. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 18. nedeljo med letom
- Oznanila za 17. nedeljo med letom, za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
Duhovna misel za 19. nedeljo med letom
Jn 6,41–51
KRUH, KOT MESO ZA ŽIVLJENJE SVETA
Jezus v današnjem evangeliju kar petkrat pravi: »Jaz sem kruh življenja ..«
Zakaj kruh, kakšno znamenje je za nas? V določenem smislu za razumevanje tega, kar pravi danes Jezus, nas bolje pripravljajo poklic kmeta, mlinarja, gospodinje ali pa peka kot pa teologa, kajti oni o kruhu vedo neizmerno več kot izobraženec, ki ga vidi šele takrat, ko pride na mizo in ga pojé, pa še to verjetno raztresen.
Če povprašamo kmeta, kaj mu prihaja na misel ob besedi kruh, nam bo rekel: jesenska setev, čakanje, pletev, čiščenje, bojazen v času, ko žitna polja valovijo in jih ena sama nevihta lahko poleže k tlom, in končno trdo in naporno delo ob žetvi in mlačvi. A ne le to. Mnogi se bodo spomnili, kaj je nekoč za družino pomenil dan, ko so pekli kruh: to je bil praznik, skoraj verski obred. Zadnja stvar je bil križ, ki ga je gospodinja zarezala na vsak hleb kruha in ga je vročina v peči spremenila ter pozlatila v globoke brazde. Potem je zadišalo po svežem kruhu, in le mislite si lahko, kako smo si ga lačni – zaželeli.
In kaj je kruh, ko pride na mizo? Oče ali mama, ki ga razlomi, ali pa ga preprosto da na mizo, je podoba Jezusa.
Kruh je znamenje številnih stvari: je znamenje dela, pričakovanja, hranjenja, domače sreče, povezanosti in solidarnosti med tistimi, ki ga jedo … Kruh je edina hrana, ki se je ne naveličamo; vsak dan ga jemo in vsakokrat je njegov okus prijeten. K vsaki hrani se poda. Ljudje, ki trpijo lakoto, ne zavidajo bogatim njihovega kaviarja ali pa dimljenega lososa, zavidajo jim svež kruh.
Kaj se zgodi, ko ta kruh (v obliki hostije) položimo na oltar in ga duhovnik posveti. V trenutku posvetitve kruh preneha biti kruh in postane Kristusovo telo.
Zunanjost kruha (oblika, okus, barva, teža) ostane ista kot prej, spremenila pa se je globoka resničnost, postal je Kristusovo telo. Uresničila se je Jezusova obljuba, ki smo jo slišali: »Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
Po: E. Mozetič
Fotografije
