Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Križev pot za spravo
- Oznanila za 4. Postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 4. postno nedeljo
- Oznanila za 3. Postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 3. postno nedeljo
- Oznanila za 2. Postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 2. postno nedeljo
- Oznanila za 1. Postno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 1. postno nedeljo
- Oznanila za 8. Nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 8. nedeljo med letom
- Oznanila za 7. Nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 7. nedeljo med letom
- Oznanila za 6. Nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 6. nedeljo med letom
Spominski park
Svoj pečat je župniji Teharje dalo žalostno povojno dogajanje.
V barake nekdanje nemškega vadbenega centra so po končani vojni maja 1945 začasno namestili zajete domobrance: vojake, civiliste, žene in otroke, ki so jih zavezniki skupaj z ubežniki in begunci s Hrvaške in Srbije zaustavili na Koroškem in jih potem izročili naši novi oblasti. Večino njih so brez sodbe pobili: delno v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližji okolici Celja, še več pa so jih od tu odpeljali v smrt v Hudo jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika…. Dolga desetletja so bili domačini zelo prestrašeni nad tem dogajanjem in o tem niso upali govoriti. Po demokratičnih spremembah in osamosvojitvi se je o tem več spregovorilo. Še sedaj ostaja boleč občutek in nelagodje ob tej težki zgodovinski resnici. Na mestu nekdanjega taborišča so zgradili vsem tukaj umrlim in od tu v smrt odpeljanim spominski park Teharje in ga odprli oktobra 2004. Načrt zanj je naredil priznani arhitekt g. Marko Mušič.
Po arhitektovi zamisli je bila v spominskem parku načrtovana tudi pot spomina, ki naj bi ob štirinajstih postajah križevega pota vodila do cerkve sv. Ane, kot spomin velikega trpljenja, in kapela Kristusovega vstajenja. V vzhodnem delu parka je predvideno urejeno parkirišče in ob vhodu informacijsko središče, v katerem naj bi bili obiskovalcem na voljo ustrezni programi z informacijami o povojnem dogajanju in pomenu spominskega parka.
Vseh žrtev se na grobišču spominjamo s sv. mašo in spominsko slovesnostjo vsako prvo nedeljo v mesecu oktobru in 2. novembra, v župnijski cerkvi sv. Martina pa poteka vsako prvo soboto v mesecu molitev za spravo v slovenskem narodu.
Park spomina je še nedokončan spomenik Žal je bilo premalo politične volje, da bi park v celoti uredili, in upamo, da bo kdaj doživel svojo dopolnitev. Vsekakor bi moralo biti celotno delo dovršeno, saj je tako v vsebinskem in umetnostnem pogledu nedokončano in nas pušča vse na pol poti: državo, resnico, prizadete in obiskovalce.
Fotografije
