Zadnje objave
- Preskoci ta meni
- Oznanila za 4. Adventno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 4. Adventno nedeljo
- Oznanila za 3. Adventno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 3. Adventno nedeljo
- Oznanila za BREZMADEŽNO - 2. Adventno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za BREZMADEŽN0 2. Adventno nedeljo
- Oznanila za 1. Adventno nedeljo za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 1. Adventno nedeljo
- Oznanila za Nedeljo Kristusa Kralja za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za nedeljo Kristusa Kralja
- Oznanila za 33. nedeljo med letom za župnijo Teharje in za župnijo sv. Lovrenc
- Duhovna misel za 33. nedeljo med letom
- SREČEVANJE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
- Romanje župnijskih sodelavcev in sodelavk iz žunij Teharje in sv. Lovrenc
- MOLITVENI SPOMINI ŽUPNIJE TEHARJE
Duhovna misel za 4. Adventno nedeljo
Lk 1,39–45
RESNIČNO ŽIVLJENJE PRIHAJA NA SVET PO MATERI
V današnjem evangeljskem odlomku smo priča tihemu srečanju dveh žena na domu ene izmed njiju; obe pričakujeta otroka in si ob tem izmenjujeta čestitke. Kakor da hoče evangelij povedati, kam naj gre človek, ko se naveliča vrveža javnosti in hrupa zunanjosti. Domov naj gre, tam bo našel, kar mu išče srce.
Srečanje teh dveh žena pa nam pove še več. Ne nastopata v javnosti, nista učenjakinji, izumiteljici, umetnici ali kaj podobnega. Preprosti in svetu nepoznani ženi sta, kot je stotine in tisoče njima podobnih. Pa sta kljub temu veliki in mnogo pomenita. Svetu namreč prinašata novo življenje. Reči nam hočeta, da učenost, napredek, tehnika, enakopravnost in vse drugo postaja majhno pred dejstvom, da mati poraja svetu novega človeka. Če bo ona zatajila, bo zatajilo in odpovedalo vse drugo, pa naj je še tako veliko. Znanost in umetnost bosta zamrli, napredek in tehnika bosta hirala, o enakopravnosti pa se ne bo imel kdo prerekati.
Novo življenje, ki ga ti dve ženi prinašata, je tudi izvor njunega veselja. Nikomur ničesar ne zavidata. Ni slišati, da bi se pritoževali, zakaj ljudje njuno vlogo premalo cenijo. Srečni in radostni vzklikata in pojeta; celo nerojena otročka v njunih telesih se radostita.
Tako je pela in se veselila vsakega novega rojstva velika večina naših mater skozi vso zgodovino. Ni jim bilo vedno lahko in tudi zasluženega priznanja niso bile vedno deležne. Toda največje priznanje jim je bila vselej zavest, da izpolnjujejo Božjo voljo; največje veselje, da porajajo novo življenje; največje plačilo, da so narodu ohranjale obstoj. Prav vse, tudi največje može, ki smo jih kadarkoli imeli, so prav tako rodile matere.
Hvala vam, drage mame, ki tudi v izzivih sodobnih časov, kljub vsemu sprejemate ta čudoviti dar. Hvala, ker se ob tem znate radostiti in veseliti, kakor Elizabeta in Marija. Vse drugo je zaman, če ne bomo znali sprejemati življenja. In ne pozabimo: tudi Odrešenik je prišel na svet prav po materi! Po: F. Cerar
Fotografije
